23. jun. 2026

Mitja Škalič: Bodi pozitiven

»Vstani, moja draga, lepotica moja, odpravi se, ker glej, zima je minila, deževje ponehalo, prešlo. Cvetice so se prikazale v deželi, čas petja je prišel in glas grlice je slišati v naši deželi. Smokva zori svoje prve sadove in trte dehtijo v cvetju. Vstani, moja draga, lepotica moja, odpravi se!«
(Vp 2,10–13)


To je eno najlepših in najbolj optimističnih besedil v Svetem pismu. Govori o koncu zime, prihodu pomladi, novem začetku in upanju. Toda če pogledamo okoli sebe, se pogosto zdi, da živimo v povsem drugačnem svetu. Obkroženi smo z negativizmom. Pogosto smo negativni do sebe: »Nisem dovolj dober. Moje življenje ni vredno veliko. Vse gre samo še na slabše.« Negativni smo tudi do družbe: gospodarstvo je v krizi, družine razpadajo, šolski sistem ne deluje, zdravstvo propada, mladi so vedno slabši, politika pa vedno razočara. Takšen način razmišljanja postane nalezljiv. Vprašanje pa je: ali si v vsem tem še vedno prizadevamo za dobro? »Kdor si prizadeva za dobro, si pridobiva naklonjenost, kdor pa snuje hudobijo, ga bo zadela.« (Prg 11,27)

Ko slišimo sporočilo »Bodi pozitiven«, nas lahko hitro spomni na prazne motivacijske slogane ali na površinsko razmišljanje, ki zanika resničnost težav. Toda krščanski optimizem ni zgrajen na občutkih. Kristjan ni optimist zato, ker je vse v njegovem življenju popolno. Kristjan je optimist zato, ker zaupa temu, kar pravi Bog.

Razlika med optimistom in pesimistom se pogosto pokaže v načinu pogleda na isto situacijo. Optimist reče: »Moja čaša je prepolna. Bog me blagoslavlja.« Pesimist pa: »Moja čaša je prepolna. Vse bo mokro in umazano.«



Svetopisemski optimizem temelji na Božjih obljubah. Eden najmočnejših odlomkov o tem je osmo poglavje Pisma Rimljanom.

8 razlogov za optimizem kristjanov na podlagi Rim 8

1. Naši grehi so odpuščeni in naša večnost je varna

»Kdor torej pripada Jezusu Kristusu, ga ne čaka več nobena obsodba. Moč Duha, ki daje življenje – po Jezusu Kristusu pa je ta moč moja – me je osvobodila iz tega začaranega kroga greha in smrti.« (Rim 8,1–2)

Največji razlog za optimizem ni v okoliščinah, ampak v našem odnosu z Bogom. Če pripadamo Jezusu Kristusu, nad nami ni več obsodbe. Naši grehi so odpuščeni, ker smo se pokesali in sprejeli Božje odpuščanje. To pomeni, da je naša večnost varna. Ne glede na to, kaj se dogaja danes, nas čaka prihodnost z Bogom.

2. Jezus na Božji desnici moli za nas

»Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas?« (Rim 8,34)

Lepo je vedeti, da nekdo moli za nas. Še bolj spodbudno pa je spoznanje, da za nas moli sam Jezus Kristus. V naših stiskah, boleznih, izzivih in negotovostih nismo sami. Božji Sin posreduje za nas pri Očetu.

3. Naša prihodnja zmaga je večja kot naša trenutna stiska

»Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.« (Rim 8,18)

Težave so resnične. Bolečina je resnična. Včasih moramo dobesedno stisniti zobe, da zdržimo. Toda Sveto pismo nas opominja, da sedanje trpljenje ni zadnja beseda. Slava, ki jo je Bog pripravil za svoje otroke, je neprimerljivo večja od vsega, kar danes prestajamo.

4. Naš um je poln Božjega miru

»Misli stare, grešne narave nam prinašajo samo smrt. Misli, ki so pod kontrolo Božjega Duha, pa nam dajejo mir in življenje.« (Rim 8,6)

Ko dovolimo Svetemu Duhu, da vodi naše življenje, prinaša v naš um mir. To ni običajen mir, ki temelji na ugodnih okoliščinah. To je Božji mir, ki presega naše razumevanje in ostaja tudi sredi življenjskih neviht.

5. Če je Bog za nas, kdo je lahko proti nam?

»Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?« (Rim 8,31–32)

Ljudje nas lahko kritizirajo, zavračajo ali podcenjujejo. Morda se včasih zdi, da smo sami proti vsem. Toda resnica je, da je Bog na naši strani. In če je Bog za nas, potem imamo ob sebi največjega, najmočnejšega in najmodrejšega zaveznika.

6. Božji Duh nas krepi v naših šibkostih

»Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti.« (Rim 8,26)

Vsi doživljamo trenutke šibkosti. Včasih pademo, izgubimo pogum ali ne vemo, kako naprej. Takrat nas Božji Duh dvigne. Ne prepušča nas samim sebi, ampak nam daje moč, tolažbo in pomoč ravno tam, kjer smo najbolj nemočni.

7. Vse v naših življenjih vodi na dobro

»Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu…« (Rim 8,28)

To ne pomeni, da je vse, kar se zgodi, dobro. Pomeni pa, da Bog lahko tudi najtežje stvari obrne v dobro. Kar sovražnik namerava za slabo, lahko Bog uporabi za rast, zrelost, odpuščanje, novo priložnost ali večji blagoslov. Bog je sposoben iz najtežjih okoliščin ustvariti nekaj dobrega.

8. Nič nas ne more ločiti od Božje ljubezni

»Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rim 8,38–39) 

To je eden najlepših zaključkov v celotnem Svetem pismu. Kamorkoli gremo, je Bog z nami. Karkoli se zgodi, nas Bog še vedno ljubi. Nobena okoliščina, nobena napaka, nobena stiska in noben človek nas ne more ločiti od njegove ljubezni.



Kristjani smo lahko optimistični. Ne zato, ker bi ignorirali težave ali se pretvarjali, da je vse v redu. Prav tako ne zato, ker bi se zanašali na svoja občutja. Naš optimizem temelji na Božji besedi in Božjih obljubah. Bog želi vedno znova spreminjati naš način razmišljanja. Po svoji Besedi nas spodbuja, ohrabri in nam daje nove moči za vsak dan. Zato tudi danes velja: »Kdor si prizadeva za dobro, si pridobiva naklonjenost, kdor pa snuje hudobijo, ga bo zadela.« (Prg 11,27)

Naj bo naš pogled usmerjen k Bogu, ki tudi sredi zime govori: »Vstani, moja draga, lepotica moja, odpravi se!«

3. jun. 2026

Mitja Škalič: Jezusove prilike

Jezus je pri svojem oznanjevanju Božjega kraljestva pogosto uporabljal prilike, ki predstavljajo eno najbolj prepoznavnih oblik njegovega poučevanja. Prilika je kratka zgodba, ki je sicer izmišljena, vendar temelji na resničnih in verjetnih življenjskih okoliščinah. Njena posebnost je v tem, da skozi preproste podobe iz vsakdanjega življenja posreduje globoke duhovne resnice. Jezus je vedel, da ljudje lažje razumejo in si zapomnijo nauke, če so predstavljeni v obliki zgodb, zato je velik del svojega učenja podal prav na tak način. Prilike niso bile namenjene zgolj popestritvi govora, ampak so imele pomembno vlogo pri razlagi Božjih načel in pri spodbujanju poslušalcev k osebnemu odzivu.

Pomembnost pripovedovanja zgodb je bila velika že v Jezusovem času. Zgodbe pritegnejo pozornost, pomagajo razjasniti temo pogovora, sprostijo vzdušje in poslušalce spodbudijo k razmišljanju. Jezus je to odlično razumel, zato je uporabljal primere, ki so bili ljudem blizu in razumljivi. Govoril je o kmetih, ki sejejo seme, o pastirjih, ki iščejo izgubljene ovce, o gospodarjih vinogradov, o družinskih odnosih in o različnih vsakdanjih opravilih. Poslušalci so se lahko prepoznali v teh zgodbah, kar jim je omogočilo, da so lažje razumeli duhovna sporočila, ki so bila skrita za navideznimi preprostimi dogodki.

Jezusove prilike lahko razvrstimo v več skupin. Nekatere so klasične zgodbe z jasnim začetkom, zapletom in zaključkom, kot sta priliki o usmiljenem Samarijanu in izgubljenem sinu. Druge temeljijo na kratkih ilustracijah iz vsakdanjega življenja, kot so kvas, gorčično zrno ali seme, ki pade na različna tla. Jezus je uporabljal tudi primerjave in metafore, s katerimi je svoje učence opisoval kot sol zemlje ali luč sveta. Nekatere prilike vsebujejo tudi alegorične elemente, kjer posamezni deli zgodbe predstavljajo določene duhovne resničnosti. Kljub temu je pri razlagi potrebna previdnost, saj ni namen vsake podrobnosti v zgodbi iskati skritega simbolnega pomena. Pogosta napaka pri razlagi prilik je prav pretirano alegoriziranje, ko razlagalec vsak element zgodbe poveže z neko duhovno resnico, čeprav to ni bil prvotni namen besedila.

Glavna naloga Jezusovih prilik je bila spodbuditi poslušalce k odzivu. Jezus ni želel zgolj posredovati novih informacij, ampak je želel spremeniti način razmišljanja svojih poslušalcev in jih spodbuditi k odločitvi. Vsaka prilika vsebuje določeno sporočilo, ki človeka postavi pred vprašanje, kako bo ravnal v svojem življenju. Prav zato je za razumevanje prilik zelo pomembno poznati okoliščine, v katerih so bile povedane. Upoštevati moramo, komu je Jezus govoril, kakšne težave ali vprašanja so imeli poslušalci ter kakšen odziv je želel doseči. Brez poznavanja konteksta lahko hitro spregledamo osrednje sporočilo zgodbe.

Posebnost Jezusovih prilik je tudi nepričakovan preobrat, ki pogosto preseneti poslušalca. Podobno kot dobra šala tudi prilika vodi poslušalca v določeno smer, nato pa ga sooči z nepričakovanim zaključkom. Prav ta preobrat je pogosto nosilec glavnega nauka. V priliki o usmiljenem Samarijanu na primer poslušalec pričakuje, da bo pomoč ponudil nekdo izmed spoštovanih verskih voditeljev, vendar je junak zgodbe Samarijan, pripadnik ljudstva, ki so ga Judje pogosto prezirali. Takšen zaključek poslušalca prisili, da premisli svoje predsodke in razume, da je pravi bližnji tisti, ki izkazuje usmiljenje, ne glede na svoj družbeni ali verski položaj.

Pri razlagi Jezusovih prilik je zato pomembno slediti določenim načelom. Najprej moramo preučiti zgodovinski in literarni kontekst. Nato moramo poiskati morebitno razlago, ki jo podaja sam Jezus ali evangelist. Posebno pozornost je treba nameniti glavni točki zgodbe in se vprašati, kaj je najbolj pritegnilo prvotne poslušalce. Prav tako je koristno prepoznati vrsto prilike, saj to vpliva na način razlage. Končni cilj pa ni zgolj razumevanje pomena besedila, ampak njegova uporaba v osebnem življenju. Jezusove prilike so bile namenjene konkretnim ljudem v konkretnih okoliščinah, vendar njihovo sporočilo ostaja aktualno tudi danes. Govorijo o Božji ljubezni, odpuščanju, veri, odgovornosti in odnosu do bližnjega. Zaradi svoje preprostosti in hkrati globine še vedno nagovarjajo ljudi vseh generacij ter predstavljajo dragocen vir duhovnega in moralnega pouka.

 

Seznam Jezusovih prilik

 

Matej

Marko

Luka

Svetilka pod mernikom

5,14-15

4,21-22

8,16; 11,33

Hiša na skali in na pesku

7,24-27

 

6,47-49

Nova zaplata na stari obleki

9,16

2,21

5,36

Novo vino v starih mehovih

9,17

2,22

5,37-38

Sejalec semena

13,3-8

4,3-8

8,5-8

Gorčično seme

13,31-32

4,30-32

13,18-19

Ljulka

13,24-30

 

 

Kvas

13,33

 

 

Skriti zaklad

13,44

 

 

Dragoceni biser

13,45-46

 

 

Ribiška mreža

13,47-48

 

 

Izgubljena ovca

18,12-13

 

15,4-6

Dva dolžnika

18,23-34

 

 

Delavci v vinogradu

20,1-16

 

 

Dva sinova

21,28-31

 

 

Hudobni vinogradniki

21,33-41

12,1-9

20,9-16

Povabilo na gostijo (mož brez svat. oblačila)

22,2-14

 

 

Muževna smokva

24,32-33

13,28-29

21,29-32

Deset devic

25,1-13

 

 

Talenti (Mt) in mine (Lk)

25,14-30

 

19,12-27

Ovce in kozli

25,31-36

 

 

Od setve do žetve

 

4,26-29

 

Upnik in dolžnika

 

 

7,41-43

Usmiljeni Samarijan

 

 

10,30-37

Prijatelj v stiski

 

 

11,5-8

Neumni bogataš

 

 

12,16-21

Leni služabniki

 

 

12,35-40

Zvesti oskrbniki

 

 

12,42-48

Smokva brez sadov

 

 

13,6-9

Častna mesta na gostiji

 

 

14,7-14

Velika gostija in gostje, ki se ne odzovejo

 

 

14,16-24

Preračunavanje stroškov

 

 

14,28-33

Izgubljeni kovanec

 

 

15,8-10

Izgubljeni sin

 

 

15,11-32

Nepošteni oskrbnik

 

 

16,1-8

Bogatin in Lazar

 

 

16,19-31

Gospodar in njegov služabnik

 

 

17,7-10

Vztrajna vdova in nepravični sodnik

 

 

18,2-5

Farizej in cestninar

 

 

18,1-14