Bog je človeka ustvaril za svobodo in to svobodo nenehno in vztrajno podpira. Svoboda je prostor, znotraj katerega človek živi in uresničuje ljubezen.
Evangelij po Luku (Lk 4) poudarja, kako je Jezus na samem začetku svojega javnega delovanja zavrnil preizkušena sredstva manipuliranja z ljudmi: podkupovanje, ustrahovanje in oblast. Namesto tega je oznanil pravo svobodo. V svojem prvem javnem govoru, ki se je zgodil v templju (Lk 4,16-19), odvije zvitek preroka Izaija in bere: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.« (Lk 4,18-19). Ljudem se je Jezus najprej predstavil kot osvoboditelj, ki jih prihaja osvobodit siromaštva, suženjstva, slepote in mraka ter zatiranja. Jezus je prinesel in ponudil svetu pravo radost in pravo svobodo.
Prvi Jezusov govor je veliko daljnosežnejši in pomembnejši kot prvi čudež v Kani. Nesrečni in nezadovoljni ljudje so, tako kakor danes in v vseh časih, delali zlo drugim okrog sebe: ubijali, kradli, lagali, obrekovali, sramotno postopali z dekleti in ženami itd. Hudobija in zlo, ki ga človek prizadene sočloveku, je najhujše suženjstvo, v katero lahko človek pade. S tem se sam od znotraj zveže z nevidnimi verigami. Tako se začne začarani krog prekletstva greha. Glas o svobodi in radosti pa je prišel iz Palestine, kjer je živelo »najbolj izvirno in svobodoljubno ljudstvo v cesarstvu« – judovski narod. V tem ljudstvu se je Jezus pokazal kot »najizvirnejši in najbolj svobodoljuben« človek tega naroda. Prav on je oznanil radost in svobodo ne samo svojim rojakom, ampak tudi vsem narodom v cesarstvu in naprej skozi stoletja vsem narodom sveta. Zato so takoj verjeli in verovali vanj mali, siromašni in nesrečni ljudje v njegovi domovini in kasneje milijoni po vsem svetu. On noče ljudi niti podkupovati niti strašiti niti prisiljevati – namesto tega naznanja, da je prišel, da bi ljudi osvobodil.
Demitizacija psihe, narave in družbe – da bi človek, osvobojen sužnosti vsem napačnim vrednotam (nevrednotam), mogel uresničiti sebe v pristnem druženju in prijateljevanju z Bogom – to je glavna tema celotnega Svetega pisma.
Priredila: Ivanka Tadina
Ni komentarjev:
Objavite komentar